MKNŽ Ilirska Bistrica, petek, 17.10.2003 ob
22h:
(ZDA)
Nina Nastasia - kitara, vokal
Dylan Willemsa - viola
Stephen Day - čelo
Joshua Carlebach - harmonika
Gerry Leonard - kitara, mandolina
Jay Bellerose - bobni
Gonzalo Munos - žaga
Dave Richards - bas
Nina Nastasia živi v Manhattanski četrti
Chelsea s svojim prijateljem in organizatorjem turneje Kennanom
Gudjonssonom. Je kar duhovita, čeprav še zdaleč ne stresa
toliko šal kot Kennan. Je prisrčna. Je pozorna in dojemljiva
in sploh vse, kar mora biti spoštovanja vreden avtor. Kar
je vse brezpredmetno, ko pridemo do njene glasbe. Veliko veselih,
zabavnih, čednih... ljudi ustvarja grozno glasbo (posebej
pevci). Ker je ustvarjanje glasbe proces. Utrujajoče dolg
proces, ki ga zna skrajšati le peščica ljudi. Potrebna je
disciplina, radodarnost ter previdnost nekoga, ki se mu ne
zdi, da so njegove/njene najbolj intimne misli za v javnost.
Pri Nini Nastasii ta proces pravzaprav ne obstaja.
Če stokrat poslušate Dogs (njen prvi album, Socialist Records),
začnete iskati proces. Začenjate verjeti, da vas obdaja lepota
albuma, prožnost igranja, jasne razporeditve, prijetnost Nininega
glasu. Kaj najdete? Ne vem, magijo ali nekaj podobnega.
Na albumu Blackened air se Nina in njena skupina
izkažejo z bolj iskrenim, skoraj enoglasnim petjem. Godala
(viola, čelo, mandolina, harmonika, usločena žaga, akustične
in električne kitare) dosežejo neslutene zvočne razsežnosti.
Ko nina zapoje "I'm not hiding anything / I'm not trying to
fool you at all," v pesmi "That's All There Is," govori resnico.
Blackened Air je malce temačen, a pomlajajoč
album. Je neoporečen, čustven, edinstven in jedrnat. Predvsem
ga je lepo poslušati in ga imeti doma.
Maja 2003 je Nina izdala svoj tretji studijski
album, drugi pri založbi Touch
& Go, Run To Ruin. Album bo zagotovo zadovoljil
vse kritike, svojo neprestano rastočo bazo oboževalcev ter
vse ostale, čigar ušesa bodo slišala njene pesmi.
Audio:
Superstar
- Run To Ruin LP/CD, Touch & Go Records (3.9 MB)
|